Raziskave opozarjajo: Prezgodaj lahko slabo vpliva na duševno zdravje!

Uporaba pametnih naprav v kombinaciji s stalnim dostopom do spleta je že dolgo hvaležna in vselej aktualna tema. Oseben občutek je tudi, da v zvezi s tem slišim več pripomb in kritik glede njihove uporabe, pa kljub temu veliko časa, pogosto popolnoma nekritično, preživimo za njihovimi zasloni.

Ker je jesen in začetek novega šolskega leta bom v tem članku poskušal odgovoriti na vprašanje, ki mi je bilo že večkrat zastavljeno: Kdaj dati/kupiti otroku prvo pametno napravo? In če jo že ima koliko časa naj preživi na njej: koliko je preveč? Za odgovor je najprej potrebno pogledati nekatere okoliščine.

Najprej razčistimo kaj to »veliko časa za zasloni pametnih naprav« konkretno sploh pomeni v praksi. O kolikšnem času je govora. Raziskave poročajo, da povprečen Slovenski najstnik v starosti med trinajstim in osemnajstim letom preživi za zasloni pametnih naprav 6 do 8 ur dnevno, pri čemer so najpogostejša aktivnost družabna omrežja in igre. V ta čas ni zajeto delo kot so denimo šolske obveznosti. 6 do 8 – to praktično pomeni četrtina do tretjina dneva. Lahko si predstavljamo, da to znatno vpliva na življenje posameznika.

Glede vpliva na življenje posameznika ponuja zanimivo in samo po sebi zgovorno sliko študija, ki jo je predstavil Sapien Labs (2023). Članek, z naslovom »Age of First Smartphone/Tablet and Mental Wellbeing Outcomes« raziskuje vpliv starosti pri kateri mladi dobijo svojo prvo pametno napravo v povezavi z duševnim zdravjem v odrasli dobi. Raziskava temelji sicer na vzorcu več kot 27.000 posameznikov, starih med 18 in 24 let. Splošna ugotovitev je, da posamezniki, ki so dobili svojo prvo pametno napravo kasneje, znatno manj poročajo o težavah v duševnem zdravju/počutju, kot pa posamezniki, ki so pametno napravo dobili bolj zgodaj. Pri otrocih, ki so dobili svojo prvo pametno napravo pri šestih letih, jih v svoji mlajši odrasli dobi o težavah v duševnem zdravju/počutju poroča 74% žensk in 42% moških. Duševno zdravje/počutje se potem izboljšuje pri vseh skladno z višjo starostjo pridobitve prve pametne naprave in jih o težavah v duševnem zdravju/počutju poroča pomembno manjši odstotek. Razlike med spoloma je sicer možno pripisati (tudi) razliki v uporabi pametnih naprav. Nekateri trdijo, da ženske preživijo več časa na socialnih omrežjih v primerjavi z moškimi, s čimer se je možno strinjati.

Glede na predstavljene ugotovitve študije se torej odgovor deloma že ponuja: mlajšim otrokom je priporočljivo dajanje pametnih naprav čim manj, še posebej neodgovorno pa jim jih je dajati zato, ker se nam staršem z njimi ne ljubi ukvarjati.. Ali če parafraziram: »Da imam mir pred njimi…« Ravno tako jim je neodgovorno prepovedovati pametno napravo, medtem, ko mi sami visimo pred zaslonom. Zgledi pač vlečejo. Zgledi staršev pač še toliko bolj.

Omejevanje uporabe pametnih naprav je staršem lahko velik izziv saj je pogosto podvrženo velikim pritiskom, še posebej v kolikor je nismo razumno omejili že v začetku. Seveda pa nikoli ni prepozno. Ravno temu v pomoč so namenjene informacije, ki kritično ozaveščajo glede njihove uporabe. Veliko teh denimo ponuja NIJZ na svojih spletnih straneh. Pomembno je opolnomočiti se na tem področju, v nadaljevanju pa biti predvsem odločen, vztrajen in discipliniran. Vsak zase, starši pa tudi ali predvsem pri postavljanju meja svojim otrokom, kar je občasno lahko velik izziv, ki pa ga je potrebno vzdržati in premagati, kljub morebitnim (jeznim) protestom našega otroka/mladostnika.

V odgovoru na vprašanje z začetka tega članka: kdaj dati/kupiti otroku prvo pametno napravo? In če jo že ima koliko časa naj preživi na njej: koliko je preveč, povzemam priporočila slovenskih pediatrov staršem. Takole priporočajo: 0 – 2 leti brez zaslonov, 2 – 5 let manj kot uro na dan in v prisotnosti staršev, otroci prve triada osnovne šole največ uro na dan, otroci druge triada osnovne šole največ uro in pol, mladostniki tretje triade osnovne šole pa do dve uri na dan. Čim manj torej. Pa lep dan želim.